Anthropology in Eastern Europe between positivism and constructivism: A case from the Czech Republic

Povzetek

Članek se ukvarja z odnosi med etnologijo in sociokulturno antropologijo na Češkem. Avtor prikazuje, da se oba diskurza načelno razlikujeta in ju torej ne bi smeli združevati sploh pa ne, kar je še pomembneje, enačiti. Na podlagi etnografskega primera je prikazano, da oba znanstvena diskurza ponujata različne poglede, ali natančneje, temeljita na različnih teoretičnih ozadjih. Kot etnografski primer je predstavljeno vprašanje kolektivne identitete prebivalcev Voyvodovo, edine češke vasi v Bolgariji in še posebej njihovo prepričanje, da so potomci izgnancev po bitki pri Beli Gori leta 1620. Analiza besedil izbranih avtorjev omogočajo primerjavo različnih pristopov etnologije in socialne antropologije. Etnologi si prizadevajo odkriti objektivno zgodovinsko resnico, ki jo vodi načelo pozitivističnega zgodovinopisja in jo označuje Rankejev: ‘Wie es eigentlich gewesen?’ Po mnenju etnologov so prepričanja in identitete akterjev nepravilne ali napačne, če ne ustrezajo objektivni zgodovinski resnici (kot v tem primeru) in zaradi tega vaščani Voyvodovanega niso in ne morejo biti potomci izgnancev bitke pri Beli Gori. V nasprotju z etnologi avtor sprejema načelo socialne antropologije, ki pravi: ‘Če ljudje verjamejo, da je stvar resnična, potem je resnična’ in v skladu s tem so vaščani Voyvodovanega res potomci izgnancev bitke pri Beli Gori. Na splošni ravni se to protislovje nahaja med pozitivističnim pristopom, ki ga vzdržujejo (češki) etnologi in pristopom socialnega konstruktivizma, na katerem temelji sociokulturna antropologija in na Češkem še ni povsem uveljavljen.