From raw ideology to cooked legality: Nation and citizenry in post-socialist Slovenia

Povzetek

Problem, ki ga članek naslavlja, je mogoče opisati kot socialne posledice legalnega kodiranja slovenskega naroda in njegovega članstva nasproti državljanskemu korpusu v slovenski poosamosvojitveni ustavi in zakonodaji, ki ju osvetljujemo skozi dva primera, v katerih se je konflikt med narodom in državljani polno izrazil. Kaj je narod, kakšen je njegov odnos do države, kdo so njegovi člani, kakšno je razmerje med pripadnostjo narodu in državljanstvom; in končno, kakšna so možna razmerja med pripadniki naroda, ki živijo zunaj Slovenije, s Slovenijo? Ta na videz legalistična vprašanja, ki jih vsaka moderna država določi na podlagi praktičnih uvidov v svojo populacijo, imajo za ljudi in njihova življenja povsem otipljive posledice. V Sloveniji so ljudje, ki se jih šteje za pripadnike slovenskega naroda, ne glede na to, ali živijo v Sloveniji ali ne, privilegirani tako v ustavi kot v zakonodaji, in imajo statuse, ki so enaki ali višji od tistih, ki jih uživajo državljani. V članku prinašamo dva primera, v katerih se je napetost med tema dvema pripisoma izrazila skozi katastrofalne posledice za ljudi: primer slovenskih repatriirancev med vojno v Bosni in Hercegovini v 1990. letih, in primer t.i. izbrisanih, ljudi, državljanov drugih republik bivše Jugoslavije, ki jim je bil protiustavno in protipravno odvzet status stalnih prebivalcev Slovenije v prvih poosamosvojitvenih letih. Članek podrobno analizira podloženo ideologijo naroda in pojmovanje državljanstva v Sloveniji, ki je v tem pogledu vzorčna za tovrstne ideologizacije v Srednji Evropi.