Variable causes of social dysfunction in schizophrenia: The interplay of neurocognitive, personal, and intersubjective factors
Ključne besede:
shizofrenija, motnje v socialnem funkcioniranju, razlagalni modeli, nevrokognicija, klinična fenomenologijaPovzetek
Družbeno breme shizofrenije je veliko predvsem zato, ker bolezen povzroči izrazite in obenem slabo razumljene težave v socialnem funkcioniranju bolnikov, ki zajemajo različne vidike vsakdanjega življenja - upad vsakdanjih aktivnosti, umik iz socialnih stikov, brezposelnost, posledice stigmatizacije. V empiričnih raziskavah se sociano disfunkcijo običajno definira glede na teoretična izhodišča kognitivizma, kot mero socialne učinkovitosti, ki se jo lahko preučuje v laboratorijskih pogojih ali v vsakdanjih okoljih. Za socialno disfunkcijo pri shizofreniji se tako predvideva, da nastane kot posledica kognitivnih motenj, ki so povezane z motnjami v delovanju možganov. Shizofrenijo se z medicinskega vidika sedaj razume kot nevrorazvojno motnjo, kjer patološki proces povzroči motnje v povezanosti pomembnih možganskih omrežij. Kljub temu pa različne mere nevrokognitivnih dejavnikov kažejo, da je s takim pristopom težko razložiti večji delež variabilnosti v socialnem funkcioniranju bolnikov. Drugi možni razlagalni modeli motenj v socialnem funkcioniranju vključujejo naprimer strukturni funkcionalizem, simbolični interakcionizem in klinično fenomenologijo. Fenomenološke razlage so zanimive že zaradi svojih navezav na klasično psihopatološko tradicijo, v kateri je bil za
shizofrenijo značilen določen “Gestalt”, ki so ga opisovali kot izrazito in trajno spremembo v posameznikovem doživljanju sebe in njegovi uglašenosti z okolico, s pomembnim poudarkom na subjektivnem doživljanju drugih ljudi. V opisani raziskavi skušamo empirično osvetliti omenjeno dilemo o vzrokih motenj v socialnem funkcioniranju pri bolnikih s shizofrenijo in pokazati, kako je možno običajne nevroznanstvene pristope k razlaganju kompleksnih fenomenov, povezanih z delovanjem možganov, nadgraditi z vključevanjem drugih teoretskih pristopov, ki pa morajo biti operacionalizirani do te mere, da lahko vse zbrane podatke smiselno vključimo v skupno statistično analizo.
