Origins of human intelligence: The chain of tool-making and brain evolution
Ključne besede:
Acheulean, homo habilis, Oldowan, paleolitik, čelni korteksPovzetek
Čeprav je opredelitev inteligentnosti sporno, jo lahko omejimo le na eno anatomsko lokacijo: možgane. Argumenti, ki se nanašajo na splošne mere živalske inteligentnosti in razprave glede njenega razvoja do neandertalcev so nastale samo zato, ker so se pri človečnjakih razvili večji možgani, se pravi, da so postali bolj “inteligentni”. Človečnjaki so se seveda razvil v preteklosti, ampak še vedno poteka razprava o tem, ali se razvijajo še naprej. Ironično je, da zato, ker so človečnjaki ustvarili tehnologije in inovacije, ki jim lajšajo preživetje, njihova evolucija sedaj vsebuje tudi prilagoditve okolju, ki so ga ustvarili ti izumi. Podobno kot pri nedavnem razvoju ADHD in glutenske intolerance, so se možgani človečnjakov v zadnjih sedmih milijonih letih najbolj sprrmenili zaradi antropogenih okolij in tehnologij. Izdelovanje orodja ustvarja okolje, ki spodbuja socialne interakcije, saj povečuje dostopnost stvari in zaščito, večje možnosti za interakcijo in opazovanja pa vodijo do napredka na področju izdelave orodja. Te spremembe je sprožil sočasni razvoja jezika in izdelovanja orodja. Biološko so se možgani človečnjakov povečali na področjih, kjer sovpadata izdelovanje orodja in jezik. To povečanje možganov je omogočilo napreden dostop do stvari in orodij, vključno z uporabo ognja in tehnološkim napredkom v času paleolitika, ki je temeljilo na prejšnjih evolucijskih novostih bipedalizma ter vsestranske rabe rok in je pospešilo dinamiko razvoja možganov. Začetkov vzajemnih vzrokov in posledic med razvojem možganov in izdelavo orodja ni mogoče določiti, zaradi česar nadaljujemo diskusijo o hipotezi ognja in lovstva kot dejavnikov evolucije človeške inteligentnosti.