The road to Srebrenica: Automobility and belonging in a post-socialist/war milieu

Povzetek

V tej etnografiji s sovoznikovega sedeža, orisujem in razlagam vzpon hiper-avtomobilizma v post-socialistični in povojni Bosni in Hercegovini. Raziskujem, kako avtomobilizem omogoča proizvodnjo ideje doma, ki vključuje ponovno predrugačenje prevladujočih načinov identifikacije v Bosni. Kot prvo menim, da spričo naraščajočega pritiska po kategorični etno-nacionalni identifikaciji, omejena narava avtomobilske komunikacije in posebni pogoji avtomobilskega sistema v Bosni, omogočajo ne-nacionalne in panbosanske občutke pripadnosti in skupnosti, ki se ohranjali skozi vožnjo. Kot drugo trdim, da tolažeča domačnost avtomobila, ceste in pan-bosanske “prometne družbe” omogoča dinamični pristop k vožnji. V zvezi s tem je dispozicija voznika zelo podobna sprehajalski. Tako kot je bil sprehajalec čutno uglašen s kapitalizmom in manifestacijami sodobnosti na ulicah Pariza devetnajstega stoletja, so bosanski vozniki pogosto podobno usklajeni z novimi etno-nacionaliziranimi in drugače ne-poznanimi pokrajinami, skozi katere potujejo. Menim, da ta izkušnja, ponuja priložnost za (ponovno) predrugačenje antitetične etno-nacionalne in pan-bosanske pripadnosti v smer benignega multikulturalizma.