Assisted dying in the context of biopower
Ključne besede:
umiranje s pomočjo, bio-oblast, bio-politika, politika smrti, bioetika, samomor z zdravniško pomočjo, evtanazija, medikalizacija, uzakonjenjePovzetek
Namen pričujočega članka je vzpostavitev debate o umiranju s pomočjo v biopolitičnem kontekstu, to je v pravno-medicinski obliki bio-oblasti, ki v največji možni meri vpliva na odločitve o življenju in smrti. Staro pravil o svetosti življenja nadomešča razlikovanje med življenji, ki jih je ali ni vredno živeti. Vzlic novih izzivov je smrt kot nekaj nesocializiranega postala predmet preračunavanj v argumentaciji bio-oblasti. S smrtjo še vedno upravljajo nadzorne institucije: zdravniki so duhovniki, opremljeni z napravami za ohranjanje življenja, ki se odločajo o tem, ali pritisniti gumb (npr. za izklop respiratorja) in ki posedujejo sredstva za podaljševanje ali skrajševanje življenja. Nacionalne avtoritete kot sodišča, mrliški ogledniki in parlamenti delujejo na področju dokončnih odločitev. Vseeno pa se širi marginalni pas “sivih con” bio-oblasti. Nastajajo nova telesa med življenjem in smrtjo, neomorti, hibridi, katerih meje so zabrisane. Transgresija the omejitev je v sodobni kulturi povezana z močjo in nevarnostjo. Avtorica si tako zastavlja temeljno vprašanje, ali debate o in družbena gibanja, ki se ukvarjajo z umiranjem s pomočjo, rušijo sistem bio-oblasti ali so zgolj podaljški obstoječih diskusij?