The contribution of leisure to religious continuity among the Zoroastrians

Povzetek

Cilj te antropološke raziskave je bil ugotoviti, kako iranski zoroastrianci ohranjajo svojo religijo skozi proces posvetitve in razsvetitve in na ta način preprečujejo izgubo identitete. Zoroastrianzem, ki obstaja tudi v Iranu, je najstarejša religija na svetu. Čeprav se je populacija zoroastriancev v Iranu skozi čas manjšala, je od osemdesetih let dvajsetega stoletja prišlo do izrazitega upada zaradi nizke natalitete in izseljevanja zoroastriancev v tujino. Težava upada ostaja in je postal izziv za zoroastriansko skupnost. V naporih, da bi našli odgovore na verske izzive, je zoroastrianska religiozna skupnost pogosto spreminjala značilnosti, ki so oblikovale njeno etnično identiteto ter verske obrede, ceremonije in praznovanja skozi procese posvetitve in razsvetitve. Namen teh sprememb je bilo spopadanje z novimi izzivi identitete, ki bi na eni strani lahko pripeljali do kulturnega odmiranja zaradi upada populacije, na drugi strani pa bi ustrezni odgovori na te izzive lahko povzročili tudi identitetno regeneracijo. Skozi te procese njihovi verski obredi, slovesnosti in praznovanja postajajo vse bolj posvetne prostočasne prakse, te hibridne oblike pa ne zgledajo niti religiozne niti prostočasne. Vseeno pa ti procesi zagotavljajo obstoj in nadaljevanje njihove religije.