Farming, identity and well-being: managing changing gender roles within Western European farm families

Avtorji

  • Sally Shortall Queen’s University Belfast

Ključne besede:

kmetovanje, spolna identiteta, delovna identiteta, blaginja, sprememba

Povzetek

Pričujoči članek se ukvarja z vprašanjem, kako moški in ženske na kmetijah oblikujejo svoje spolne in delovne identitete skozi vzajemne interakcije in javne reprezentacije o njih samih. Prispevek dokazuje, da je identiteta proces, ki je tako kot spol, družbeno oblikovana skozi ‘ustvarjanje’ identitete. Kmetovanje v Evropi se je izredno spremenilo v zadnjih štirih desetletjih. Radikalno se je spremenil tudi položaj žensk na trgu dela in na družinski kmetiji. V zahodni Evropi so ženske nasploh in na družinskih kmetijah bolj dejavne na trgu dela kot pa pred štirimi desetletji. Čeprav njihovo celotno delo na kmetiji še vedno ni primerno prepoznano, imajo ženske tudi vidno, plačano zaposlitev. Raziskovalci so presenečeni, da se s tako spremenjeno prisotnostjo žensk na trgu dela, njihova identiteta na kmetijah ni bistveno spremenila. Prispevek zatrjuje, da slednje lahko razumemo le, če pojasnimo, kako moški in ženske na družinskih kmetijah preverjajo in krepijo kmečke delovne in spolne identitete. Če se delo zunaj kmetije ne ‘kaže’ kot spolno neprimerno delo, je to zato, ker prevprašuje vlogo moškega hranilca. S tako analizo lažje razumemo, zakaj ostaja diskurz družinske kmetije tako prevladujoč in vztrajen. V letih 2012 in 2013 je bila izpeljana kvalitativna študija na Severnem Irskem s ciljem, da bi se raziskalo, kakšne so posledice izvajanja EU programa razvoja podeželja za spol na kmetijah in na podeželju. Na podlagi nekaterih izsledkov te raziskave skušamo pojasniti, zakaj in kako se delovne in spolne identitete oblikujejo v kmečkih družinah.

Objavljeno

2014-12-20

Številka

Rubrike

SCIENTIFIC ARTICLES