In pursuit of knowledge-based Slovenia: Is knowledge transfer to agriculture stuck in faculties?

Povzetek

Prizadevanje za tekmovalno ‘družbo znanja’ v Sloveniji uveljavlja novo poslanstvo akademskih institucij v prenosu znanja v prakso. Od teh institucij se pričakuje, da povežejo temeljno in aplikativno raziskovanje v hiter prenos akademskih rezultatov do uporabnikov njihovega znanja, kar bi prispevalo k ekonomskemu razvoju. Taka vizija je implicitno vpeta tudi v zamišljanje prenosa znanja v kmetijsko prakso. Slovenska strategija kmetijskega razvoja prepoznava znanje in njegov prenos v prakso celo kot temeljno gibalo za povečanje produktivnosti dela in tekmovalnosti kmečkih gospodarstev. Vendar so akademske institucije, sorazmerno dobro oblikovane mreže formalnega in neformalnega izobraževanja, bistveno zmanjšale prenos svojega znanja v kmetijsko prakso. Kaj pogojuje tako okrnjen prenos znanja, je temeljno raziskovalno vprašanje ciljno-raziskovalnega projekta z naslovom Izzivi in potrebe v prenosu znanja v kmetijsko prakso v Sloveniji. Pričujoči prispevek se omejuje na delovanje prenosa znanja v prakso, kot ga razumejo snovalci znanja na fakultetah in srednjih šolah. Rezultati kažejo, da izobraževalne institucije, kljub svoji temeljni nalogi – prenosu znanja v prakso – kažejo podobo dveh izrazitih praks: vase-zaprtega sistema fakultetnega izobraževanja in konzorcij odprtega izobraževanja srednjih kmetijskih šol. Medtem ko fakultete vedno bolj privzemajo delovno strategijo, “bolj ko si učinkovit kot raziskovalec, manj se ukvarjaš s prenosom znanja v prakso,” srednje kmetijske šole sodelujejo v skupnih projektih, ki pospešujejo in izboljšujejo prenos znanja v ‘resnično okolje’.