Persecuting witches in the Early Modern and Late Modern eras: Similarities and differences of the Sabbath myth

Povzetek

Namen tega članka je razprava o dinamiki lova na čarovnice, ki se je pojavil ob koncu 20. stoletja v ZDA in Veliki Britaniji. Razprava vključuje analizo zgodovinske ponovljivosti sabatnega mita, ki je sprožil lov na čarovnice v obdobjih družbenega nereda (La Fontaine 1992; 1994; 1998; Philips-Stevens 1991; Heninngsen 1996; Frankfurter 1994; 2006). Ta članek opozarja na dejstvo, da sta dinamika manije preganjanja čarovnic v 16. stoletju in satanistična panika bili pogojeni z različnima urejevalnima principoma družbenopolitične strukture (logika ekvivalence in logika razlike), kar je determiniralo pojav različnega “anti-satanističnega znanja-moči”, ki so ga proizvedle institucije, ki so se borile proti okultni grožnji (t. j. katoliška in protestantska duhovščina v Evropi zgodnje moderne in “psihoterapevtska industrija” v Ameriki poznega 20. stoletja) (Trevor- Roper 1990; Victor 1993). Sledeč diagnozi, ki jo je postavil Becker (1963), ki je trdil, da je pojav družbenega problema vedno povezan z njegovimi zagovorniki, ta članek obravnava tudi profil advokatov satanistične obredne zlorabe (SOZ) in raziskuje kako se je problem obredne zlorabe, ki so ga artikulirale posamezne interesne skupine, spremenil v univerzalno ideologijo in kakšen je bil mehanizem za njegovo formacijo in stabilizacijo. Da bi dosegel ta namen avtor sledi post-gramšijevskemu pogledu na hegemonijo (Laclau in Mouffe 1985; Laclau 1996; 2005) in razvije uvide, na katere je začetno opozoril že
v raznih drugih svojih delih (Smoczynski 2010). Avtor pokaže, da so bile hegemonske prakse, ki so jih prakticirali posamezni zagovorniki SOZ, preobražene v učinkovite ukrepe družbenega nadzora, ki so v številnih primerih vodili v preganjanje posameznic in posameznikov, ki so bili etiketirani kot “čarovnice” in “satanisti”.