Political crimes in the transition to modernity: Anthropological perspectives

Povzetek

Živimo v obdobju, za katerega je močno in morda edinstveno značilno popularno in politično osredotočanje na zločin. Ko sprejema povabilo k tej posebni številki, je namen tega članka podati refleksijo vprašanja: Kakšen je lahko antropološki prispevek k vprašanju političnih zločinov? Refleksija je sestavljena iz treh medsebojno povezanih delov. V prvem delu se avtor želi ukvarjati s pomenom besed, ki jih uporabljamo, ko govorimo o “zločinu” in “političnem”. V drugem delu razpravlja o tem, kako so se družbene vede pojavile v poznem 19. stoletju kot refleksija o naravi zločina v prehodu v moderno. Poudarjena je pomembnost neke skoraj pozabljene “klasične tradicije”. V tretjem delu avtor na kratko nakaže, kako so najbolj slavljene politične revolucije znotraj evropske tradicije, vključno s francosko in rusko revolucijo, kritično povezane s pojavom novih oblik političnega zločina, ki izvira iz vedênja množice. Okvir, ki je izdelan v članku, se opira na prispevke klasičnih antropologov in sociologov, ki so, četudi znani kot ključne figure, do sedaj ostali obrobni znotraj politične antropologije: Ferdinand Tönnies, Gabriel Tarde, Marcel Mauss, Gregory Bateson, Victor Turner and René Girard.