Living with “abnormal” drought in rain-soaked Taiwan: Analysis of water consumption practices and discourses

Povzetek

Študija preučuje kako mediji predstavljajo sušo kot počasi razvijajočo se nevarnosti in kako splošna javnost interpretira sušo in preoblikuje svoje prakse porabe vode, ko se sooča s hudim sušnim dogodkom v Tajvanu. Empirični podatki so bili zbrani v obdobju pretekle suše v Tajvanu, med letoma 2014 in 2015 in vključujejo 1.760 časopisnih novic, 6.030 spletnih diskusijskih tem ter etnografske podatke vezane na 41 udeležencev. Analiza diskurza kaže, da med medijskim, državnim in ljudskim razumevanjem suše obstajajo precejšnje razlike. Mediji in državni diskurzi poudarjajo nenormalnost suše ter leksično spremenijo nevarnost z metaforičnimi izrazi vojne, da bi racionalizirali vladno posredovanje in upravljanje oskrbe z vodo, medtem ko splošna javnost izraža razumevanje suše skozi politično ekologijo neenakomerne razdelitve vode, kot tudi neenakomernega upravljanja in porabe le-te. Preiskava praks porabe vode je pokazala, da ne obstaja usklajena in neboleča metoda doseganja trajnostne porabe vode. Prakse porabe vode se namreč porajajo v okviru senzoričnih izkušenj lokalnega vodnega okolja ter njegovih družbenih akterjev, v okviru odnosa med človeškimi in nečloveškimi tehnološkimi napravami ter v odnosu z dinamiko gospodinjstev ter političnih in gospodarskih vidikov vode. V predlaganem prispevku ugotavljam, da je za vzpostavitev bolj trajnostne kulture vode potrebno sušo ponovno osmisliti v smislu križnega tveganja ter jo v vsakdanjem življenju regij, ki se soočajo z negotovimi meteorološkimi spremembami, normalizirati.