Family farms in Slovenia: Who did the measures ’Setting Up of Young Farmers’ and ’Early Retirement’ actually address?

Povzetek

Razvoj kmetijstva v Sloveniji je usmerjen v trajnostno, večnamensko kmetovanje. Toda po velikosti majhna in razpršena kmečka gospodarstva in njihova nizka stopnja produktivnosti uvrščajo Slovenijo med članice EU z najbolj neugodno kmetijsko strukturo. Cilj nedavno vpeljanih ukrepov zgodnjega upokojevanja kmetov in pomoči mladim prevzemnikom kmetij je ravno izboljšanje kmetijske produktivnosti. Toda, koga sta ukrepa dejansko nagovorila? V prispevku avtorica presoja nekatere rezultate antropološkega terenskega dela, ki je bilo izpeljano leta 2009 v Prekmurju, v regiji z najbolj ugodnimi pogoji za kmetovanje. Raziskava skuša pojasniti razlike in podobnosti družinskih kmetij, ki so prejemnice pomoči z naslova obeh ukrepov in take, ki niso prejemnice pomoči. Pol-strukturirani intervjuji vključujejo vsebine o zgodovini kmetije in organizaciji dela na kmetiji z vidika generacij in spola. Rezultati kažejo, da sta ukrepa nagovorila kmetije, ki so bistveno povečale velikost kmetijskih površin, število glav živine in stavbnih kapacitet, ko je mlad gospodar prevzel kmetijo. Te kmetije so tudi bolje opremljene (mehanizirane) in na njih je polno zaposlenih več članov družine v primerjavi s kmetijami, ki niso prejemnice pomoči. Kmetije, prejemnice pomoči, so imele zagotovljenega naslednika; državna pomoč je pospešila predajo kmetije s starejše na mlajšo generacijo. Obe vrsti opazovanih kmetij se ne razlikujeta v organizaciji dela po spolu. Delitev opravil med generacijami in spoloma se na splošno razlikuje glede na opazovano obdobje (politični režim), še posebej pa se je uveljavila z uvedbo traktorjev. Skrb za ostarele in otroke je delovna domena žensk vseh opazovanih generacij.