Legitimacy on stage: Discourse and knowledge in environmental review processes in Northern Canada

Povzetek

Prispevek v kontekstu strukturne oblasti med javnimi zaslišanji za okoljski pregled predlaganega projekta plinovoda v Kanadi in na podlagi etnografskega terenskega dela, raziskuje prepletanje diskurza in vednosti. Kljub precej izboljšani določbi za staroselsko sodelovanje v političnem in gospodarskem odločanju, so pogajanja med kanadsko vlado in severnimi staroselskimi ljudstvi s strani posameznikov, ki sodelujejo pri njih, pogosto opisana kot frustrirajoča in nezadovoljiva. Na podlagi analize formalnih postopkov zaslišanja kot tudi intervjujskih podatkov, trdim, da so pravne prilagoditve in udeležbeni postopki sicer zaviti v diskurz ki ustreza mednarodnim zahtevam po spoštovanju staroselskih pravic, vendar pa so v resnici organizirane na način, ki daje prednost zavezništvu med državo, korporacijami in administrativnimi uslužbenci, s čimer izključuje učinkovit vpliv lokalnih avtohtonih prebivalcev. Severne staroselske skupine se na te izzive odzivajo z rabo diskurzov gibanj za mednarodne človekove pravice in okoljskih gibanj kot orodij za legitimizacijo zahtevkov po vrnitvi zemljišč ter pravice samoodločbe. Na ta način poskušajo artikulacijo identitete preoblikovati v politični in ekonomski kapital. Kot bom pokazala, načini produkcije vednosti, ki so zasidrani v znanosti/tehnologiji namesto v primarnih izkušnjah, še naprej delegimitizirajo eni druge ter onemogočajo učinkovit dialog kljub temu, da je javni diskurz vpletenih akterjev prežet s simbolizmom medsebojnega razumevanja, ki ga splošna javnost podpira. Antropološko delovanje lahko z razkrivanjem teh mehanizmov staroselskim skupinam omogoči izboljšanje njihove strukturne podrejenosti v njihovih prizadevanjih za samoodločbo znotraj procesov, ki so namenjeni ohranjanju obstoječih hierarhij.