Singing back the kurbetlli – Responses to migration in Albanian folk culture as a culturally innovative practice

Povzetek

Množični ‘beg možganov’, ki je na vseh področjih kulture zadel Albanijo po letu 1991, je imel pomemben vpliv tudi na ljudsko kulturo. Državno sponzoriran in razvejan sistem kulturnih domov po vsej državi je razpadel. V tranzicijskem obdobju je država prenehala podpirati ljudsko kulturo. Vasi, ki so nekoč imele živahno tradicijo večglasnega petja so se izpraznile, obnemele in ostale brez pesmi. Kulturna pokrajina se je tako morala reorganizirati. V tej reorganizaciji kulturnih institucij so ključno vlogo odigrali vračajoči se migranti. Z njihovim denarjem so začeli ustanavljati shoqeritë, ki so promovirale regionalno kulturno izročilo. Družbena odsotnost migrantov je bila tako kulturno občutena. Ljudski repertoar pesmi je postal orodje za odgovarjanje in komentiranje izgube ljudi, pa tudi tragičnih dogodkov, kot so bile utopitve albanskih migrantov v Otrantski ožini leta 1997 ali ugrabitve Flamurja Pislija leta 1999. Vodilne osebnosti te, kulturno zelo inovativne prakse, so bili lokalni intelektualci, imenovani rapsods, ki so skušali skozi skupno emocionalnost povezati nostalgično mito-historijo kurbeta izpred 2. svetovne vojne z dejanskimi množičnimi migracijami. S pomočjo zelo učinkovite rabo metafor in izvajalnih načinov, prevzetih od ljudske poezije ter z repertoarjem obžalovanja smrti, so dokazali sposobnost odzivanja in komentiranja sedanjih migracij ter njihovega sidranja v kolektivnem spominu skupnosti. Članek, ki temelji na terenskem delu med leti 2004 in 2009, skuša ovrednotiti, kako je migracija na področju kulture vplivala na procese izgradnje identitet v post-komunistični Albaniji.