TEMPUS in Bosnia-Herzegovina and Palestine: The case of two European Commission projects in tourism and ’cultural heritage’
Ključne besede:
civilna družba, kulturna dediščina, Evropska komisija, Bosna in Hercegovina, PalestinaPovzetek
Prispevek proučuje vidike dveh projektov gradnje institucij in razvoja, ki ju financira Evropska komisija (EC) v Bosni in Hercegovini (BiH) ter Palestini, in ki vključujeta področja romarstva, turizma ter kulturne industrije. Oba projekta vključujeta sodelovanje med univerzami in civilnimi družbenimi organizacijami med dvema partnerskima državama z akademskimi in drugimi institucijami držav članic (Italija in Velika Britanija v primeru BiH ter Finska in Velika Britanija v primeru Palestine). Projekta sta se odvijala v obdobju med letoma 2003 in 2008 in sta trajala okrog tri leta. Cilj projektov je bil izobraziti in usposobiti mlade strokovnjake (25 v primeru BiH in 10 v primeru Palestine) na področju turizma in kulturne industrije, pri čemer sta se oba projekta začela z izgradnjo in izpeljavo magistrskih študijskih programov. Na ta način naj bi projekta prispevala k razvoju turizma in kulturne industrije v obeh državah in regijah. Oba projekta sta temeljila na upanju oblasti v obeh državah in v EC, da lahko omenjeni dve področji spodbudita post-konfliktno ekonomsko rast. Oba projekta sta bila del TEMPUS programa EC. To je program, ki podpira in spodbuja razvoj univerz v državah, ki mejijo na Evropsko unijo (EU), da bi se bolj povezale z ostalimi organizacijami civilne družbe ter institucijami v javnem in privatnem sektorju. Posledično bi uporaba večje moči in učinkovitosti takšnega ‘decentraliziranega sodelovanja’, če uporabimo jezik EC, imelo odločilen in ugoden vpliv na obe področji. Če je na splošno osnovna lastnost programa TEMPUS vkoreninjanje dejavnosti visokošolskih institucij v institucije civilne družbe, je bila osnovna lastnost obeh opisanih programov ta, da sta se oba ukvarjala z vidiki ‘kulture’, ‘kulturne dediščine’ ter ekonomskimi in razvojnimi možnostmi, ki ju kultura in kulturna dediščina ponujata skozi turistične in sorodne dejavnosti. Zaradi tega je prispevek sestavljen iz treh delov. V prvem delu so na kratko predstavljeni pojmi civilne družbe, kulture in kulturne dediščine, drugi del pa razkriva delovanje projektov, ki se odraža v izbranih magistrskih nalogah udeležencev projektov. V tretjem delu se pozornost obrne nazaj k projektoma in ovrednoti njihovo povezanost s trenutnim stanjem v BiH in Palestini.