Mythical Re-construction of the Past: War Commemoration and Formation of Northern Irish Britishness

Povzetek

Pričujoče delo proučuje odnos med novejšo verzijo spominske slovesnosti Orangefest in formacijo severnoirske nacionalne identitete. Vojnim spominom in komemoracijam sta bila v poznem 20. stoletju pripisana nova vloga in pomen v družbi, zaradi česar so se sprožili številni spori glede spomina in zgodovine. Spominsko slovesnost bitke pri Boyneu, znano kot Dvanajsta parada oranževcev, v Ulstru organizirajo že več kot tri stoletja. Od leta 1921, po nastanku Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, je mitološka preteklost predstavljala enega izmed glavnih elementov oblikovanje nacionalne identitete na Severnem Irskem. Leta 1926 je ta vojna spominska slovesnost postala državni praznik in je služila kot dominantni državni simbol do sredine 20. stoletja. V obdobju tridesetih let, ki jih je v Ulstru zaznamovalo civilno nasilje in jih imenujejo obdobje nemira (Troubles), je vojna spominska slovesnost postala simbol nasprotovanja države, ki jo je prevzelo vse močnejše etno-nacionalistično gibanje – lojalizem. Spominska slovesnost je bila odtujena večini protestantske skupnosti in tudi političnih in državnih skupin. V začetku 21. stoletja, v času več mirovnih sporazumov, ki so pripeljali do političnih in družbenih sprememb, se je vloga te spominske slovesnosti precej spremenila in preoblikovala. Parada je dobila festivalen značaj in se preimenovala v Orangefest. Pomen mit o bitki pri Boyneu so politične in državne skupine simbolno rekonstruirale. Spomin na vojnega heroja in vojaško zmago je bil dopolnjen s spominom na obdobje nemira, da bi se znotraj protestantske skupnosti lahko rekonstruiral pojem skupne preteklosti. Ta skupna preteklost redefinira občutek skupne identitete in pripadnikom protestantske skupnosti predstavlja ključni vir identifikacije z zamišljeno skupnostjo – britansko nacijo. Proces identifikacije tako izloča vse, ki se ne vidijo kot del te nacije, torej, celotno katoliško skupnost. Postopek izbire tako izključuje tiste, ki ne vidijo sebe kot del tega naroda, to je katoliške skupnosti.