On Benjamin’s Temporality of Crisis, Foucault’s Subjugated Knowledges and their Import in Theorising Revitalisation Movements: A Critical Theoretical Examination

Povzetek

Osrednji namen prispevka je raziskati družbeno-kulturni pojav revitalizacijskih gibanj skozi teoretsko lečo Walterja Benjamina in njegov zelo enigmatični pristop k časovnosti in izkustvu, ter skozi teorijo podvrženih vednosti in genealogije Michela Foucaulta, ki je genealogijo uporabil za izkopavanje podvrženih vednosti. Ker je Benjaminov pristop do zgodovine in človeških izkustev nekaterih delih njegovega opusa zelo kriptičen, skušam v precejšnjem delu tega besedila Benjaminov pristop čim bolj nazorno razložiti. Ker v prispevku predstavljam dva zelo različna pristopa k videnju sveta in k zgodovinskemu gledanju na družbeno-kulturne pojave, bi ga lahko označil za hevrističnega in raziskovalnega. Ponuja namreč pot, prek katere je mogoče raziskovati in delati na dva teoretska načina približevanja časovnosti in zgodovinskosti. Na ta način lahko vidimo, kako ju lahko soočimo in primerjamo v luči revitalizacijskih gibanj – glede na spremembe (skozi delovanje, kreativnost in potrebna konceptualna orodja) pogojev sedanjosti in prihodnosti, ki temeljijo na optiki preteklosti. Prispevek zaključujem z aplikacijo predstavljenih teoretskih pristopov k zgodovini na primeru revitalizacijskega gibanja ameriških staroselcev 19. stoletja, ki ga poznamo tudi kot Ples duhov (Ghost Dance).