Sensuous Anthropology: Sense and Sensibility and the Rehabilitation of Skill

Povzetek

Akademsko zanimanje za čute je močno naraslo. Še posebej v družbenih vedah in humanistiki multisenzorični pristop kritizira okulocentrizem, ki so ga vpeljali razsvetljenski učenjaki. Študije so se začele osredotočati na druge čutilne modele vsakdanjega življenja v zahodnih in nezahodnih kulturah. V prispevku skušam argumentirati, da mora raziskovalec, če hoče razumeti kulture drugih čutov, sam občutiti čutilne zaznave Drugega. Kritiki, ki cenijo distanco in objektivnost, lahko takšno metodologijo zavrnejo kot subjektivno, vendar pa ima takšno delovanje lahko daljnosežne posledice. Kot prvo, zanika veljavnost epistemologije Drugega in ga podvrže zahodni interpretaciji vednosti, kot drugo pa s tem ponovno vzpostavi oblastne strukture znotraj zahodnega akademskega sveta glede na to, kdo je tisti, ki odloča o tem, kaj je šprava’ vednost. Kot tretje je potrebno upoštevati tudi etični vidik: zanikanje epistemologije Drugega je v nasprotju z antropološkimi prizadevanji, t.j. Verstehen. Nenazadnje pa naslanjanje na modernistično, zahodno definicijo znanosti ovira lasten projekt pridobivanja nove vednosti. Antropologija čutov ubira pionirsko pot v smeri nove globalne znanosti, vendar pa je njen učinek odvisen od pripravljenosti drugih disciplin, da opustijo svoja trda pozitivistična načela. V nasprotnem primeru lahko antropologija postane zgolj šumetnost’ ali obrt, ki je mogoče v celoti izključiti iz akademskega sveta.