(British) anthropological tourism in Slovenia 1932–2007

Povzetek

Kar tri četrt stoletja je bila srednja in vzhodna Evropa tarča britanskih ‘antropoloških’ študij pokrajin, tako odraslih amaterjev kot tudi univerzitetnih skupin, ki so se še posebej osredotočali na Slovenijo. Dve zgodnejši študiji Solčavskega iz let 1932 in 1970-71, ki sta temeljili analitični trojki društva Le Play Society ‘kraj, delo in ljudje’ (kot predhodnica normativa ‘okolja, gospodarstva in družbe’, ki označuje sodobni diskurz vzdržnosti sta ponudili zgodovinsko ozadje novejšemu (2004-07) skupnemu terenskemu delu ljubljanske in londonske univerze na tem področju. Etos tega zgodnjega antropološkega turizma je poudarjal vzajemnost (raziskave naj bi bile participatorne, izvedene skupaj z in ne le na lokalnih prebivalcih) in raznolikost (različni načini, na katere so se v različnih okoljih manifestirali odnosi med okoljem, gospodarstvom in družbo). Ta etos je bil nemara najbolj očiten pri pripravi strategij upravljanja in strukture uprave evropsko zaščitenih pokrajin (kot je na primer, predlog novega regionalnega krajinskega parka Kamniško-savinjskih Alp). Vprašanje turizma in trajnostnega razvoja zagotavlja povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.