Bridging the Gap between Western and Indigenous Medicine in Eastern Nicaragua

Povzetek

V Nikaragvi na različnih nivojih poskušajo premostiti razkorak med zahodno in avtohtono medicino ter na ta način ustvariti bolj enakopravno obliko terapevtskega sodelovanja. Pričujoči prispevek temelji na antropološkem terenskem delu in proučuje ta proces v Severnoatlantski avtonomni regiji, v provinci, ki jo naseljujejo pretežno pripadniki ljudstva Miskitu. Članek opisuje verovanja glede bolezni med Miskituji in to, kako si terapevtsko sodelovanje predstavljajo in ga izvajajo z medicinsko osebje, zdravstveni organi in Miskitu zdravilci. [tudija se v prvi vrsti osredotoča na bolezni, za katere v lokalnem okolju verjamejo, da jih povzročajo duhovi in čarovnije ter na tiste težave, ki presegajo področje biomedicinskega znanja. Posebna pozornost je v tem pogledu posvečena množično-posesivnem pojavu grisi siknis, za katerega so Miskitu zdravilne metode najbolj priljubljena alternativa tudi z vidika biomedicinske zdravstvene oblasti. V članku je razvidno, da se znanje Miskitu zdravilcev kljub drugačnim namenom nikaraškega nacionalnega zdravstvenega načrta uporablja zgolj kot nadomestek zaradi neučinkovitosti medicine in ne kot resnična alternativa. Članek tako skozi ontološko obravnavo ter nenehno pogajanje in posredovanje med lokalnim in biomedicinskim dojemanjem sveta, zagovarja bolj enakovredne oblike terapevtskega sodelovanja.