The underlying issue of declining birth rates in Nordic Europe

Povzetek

Tako kot večina zahodnoevropskih držav, se tudi nordijske države srečujejo s stoletnim upadom rodnosti. Demografi se že več desetletij trudijo pojasniti ta pojav. Zaradi različnih nacionalnih in kulturnih razlogov so nacionalne države zainteresirane za oblikovanje načinov in sredstev za odpravo tega stalnega upada. Zdi se, da obstaja obratno kvantitativno razmerje med stopnjo rodnosti in gospodarsko blaginjo, kot je prikazano na bruto nacionalnem dohodku na prebivalca. Ugotovljeno je bilo, da ta empirična povezava obstaja tudi v državah, ki imajo zelo različne kulturne vrednote kot sta Finska in Singapur. Ugotovljeno je bilo, da je dolgoročno zmanjšanje rodnosti močno povezano s stalno rastočo gospodarsko blaginjo v razvitih gospodarstvih. Zmanjševanja bruto nacionalnega dohodka na prebivalca v prodornem neoliberalnem gospodarskem okviru ne bi bilo mogoče realno pričakovati, glede na to ugotovitev pa morda ni praktične rešitve za problem upadanja rodnosti v razvitih gospodarstvih, ne glede na razlike v kulturnih vrednotah. Lahko bi zgolj špekulirali, da bodo nastajajoča gospodarstva doživela upadajočo stopnjo natalitete, ko bodo postala naprednejša.