From surveillance to co-viewing: Strategies and responses to smartphone regulation within a family context

Povzetek

Članek s pomočjo etnografske študije na primeru petih družin v Sloveniji proučuje intersekcijskost med različnimi modeli oz. orientacijami družinskega komuniciranja, regulacijo uporabe mobilnih pametnih naprav s strani staršev in odzivi otrok na regulativne strategije znotraj istih družin. Na podlagi razlikovanja med štirimi idealno-tipskimi kategorijami družinskega komuniciranja – protektivne oz zaščitniške, konsenzualne, pluralistične in “laissez-faire” družine – in številnih drugih raziskav, ki so povezanost med medijskimi rabami in družinsko orientacijo k konformnosti oz. k pogovoru že potrdile, se tukajšnja razprava ožje osredotoča izključno na ambivalentne vloge pametnih mobilnih naprav znotraj družinskih razmerij. Rezultati poglobljenih intervjujev, opravljenimi s starši in njihovimi otroki, kažejo na tri distinktivne taktike starševske regulacije mobilnih rab: so-uporabo naprav, nadzor nad uporabo in omejevanje uporabe. Otroci pa se izpeljanim strategijam regulacij zopet različno upirajo: bodisi prek prepričevanja kot načinom upora proti staršem, skrivanja praks kot načinom izogibanja regulaciji ali celo sklepanja koalicije z enim od staršev. Vloga komunikacijske orientacije v družini pri tem ni povsem linearna: med družinami, ki so bolj orientirane k konverzaciji, se zdi, da se otroci hitreje naučijo obstoječa pravila preoblikovati, medtem ko za družine, ki so bolj orientirane k konformnosti, tega ne moremo pričakovati v enaki meri.