Fertility and Educational Attainment in Slovenia
Ključne besede:
Slovenija, končno potomstvo, verjetnost povečanja dru`žinePovzetek
Tako kot v večini evropskih držav se je tudi v Sloveniji v teku 20. stoletja zaključil prehod z visoke na nizko rodnost. Ta prehod je potekal istočasno z zviševanjem izobrazbene ravni prebivalstva. Zato avtorica v tem prispevku raziskuje morebitno povezavo med ravnijo rodnosti in najvišjo dokončano ravnijo izobrazbe v Sloveniji in to za daljše časovno obdobje. Bralcu najprej predstavi demografski pogled na povezavo med ravnijo rodnosti in izobrazbeno ravnijo žensk, rojenih v prvih šestih desetletjih 20. stoletja. Nato oblikuje nekaj podskupin žensk z različno ravnijo izobrazbe, da bi lahko interpretirala nekatere značilnosti rodnega vedenja žensk z višjo ali visoko izobrazbo. Za analizo uporablja podatke popisov prebivalstva, izvedenih v drugi polovici 20. Stoletja in leta 2002. Posebno pozornost posveča najmlajšim generacijam, za katere je informacija o ravneh rodnosti žensk z različno ravnijo izobrazbe obogatena še z informacijami o njihovem zakonskem stanu, ekonomskem statusu, poklicu, veroizpovedi, narodnosti in vrsti stavbe bivanja. Za analizo diferencialne rodnosti je avtorica izbrala vzdolžno (generacijsko) analizo. Analiza je osredotočena na intenzivnost in ne na časovni potek (koledar) rodnosti različnih skupin in podskupin žensk, opredeljenih z ravnijo izobrazbe in še nekaterimi drugimi značilnostmi.
