Fertility Behaviour of Highly Educated People in Slovenia
Ključne besede:
rodnost, nameravano število otrok, visoko izobraženi, stališča, vrednote, dru`žinska politikaPovzetek
Članek obravnava rodnostno vedenje visoko izobraženega prebivalstva, starega 20-49 let, v Sloveniji. Pretežno temelji na anketnih podatkih iz leta 2000. Uporabili smo deskriptivno statistično analizo. Ugotavljamo, kakšen bi lahko bil vpliv novih ali spremenjenih ukrepov družinske politike. Strinjanje s tem, da bi uvedba treh najbolj zaželenih ukrepov družinske politike pozitivno vplivala na odločanje za (naslednjega) otroka, upada, kakor postajajo izjave bolj zavezujoče. Vseeno je 45% visoko izobraženih menilo, da bi se po uvedbi treh najbolj zaželenih ukrepov verjetno odločili imeti (še enega) otroka. Primerjamo dejansko in nameravano število otrok visoko izobraženih in drugih izobrazbenih skupin prebivalstva. Število otrok, ki jih anketiranci še nameravajo imeti, praviloma narašča z višanjem dosežene izobrazbene ravni anketiranca ne glede na spol in starostno skupino. Podajamo nekaj predlogov za nove poudarke v družinski politiki v Sloveniji, ki bi predvsem visoko izobraženim olajšali, da bi realizirali nameravano število otrok.
