Cyclist subjectivity: Corporeal management and the inscription of suffering

Povzetek

Telo evropskega cestnega kolesarja, shujšanega s suhim obrazom a z gromozanskimi mišičastimi nogami, je nepozabna podoba. To podobo so častili in smešili v filmih in literaturi ter jo uporabljali v nacionalistični propagandi. Herojska osebnost kolesarja, ki svoje telo oblikuje, da bi maksimiziral razmerje med močjo in težo zgolj potrjuje diskurze upravljanja s telesom. Kljub vsemu pa so možje, ki kažejo svojo nad-človeško moč in vztrajajo v zahtevanem trpljenju, tudi učljiva telesa, ki so nenehno podvržena disciplinskim režimom trenerjev, sponzorjev, kolesarske industrije in lastnim režimom. V tem protislovju med čaščenjem posameznikovega trpljenja in kolesarjem kot oblike subjektivnosti, lahko proučujemo načine, s katerimi kolesarska industrija naredi svoje tehnike oblasti naravne.