Poverty - the Most Important Risk Factor for Inequality in Health

Povzetek

Revščina je zaradi materialnega pomanjkanja ter kulturne in socialne izključenosti, ki pogojuje pripadnost določeni družbeno-ekonomski skupini največji dejavnik tveganja za zdravje. Družbeno-ekonomsko prikrajšane skupine prebivalstva pogosteje zbolevajo in imajo višjo stopnjo umrljivosti kot skupine prebivalstva z boljšim družbeno-ekonomskim statusom. Za ugotavljanje razlik v zdravju uporabljamo kazalce (indicators) umrljivosti in zbolevnosti, ločeno po spolu, starosti, etnični pripadnosti, geografskemu območju in družbeno-ekonomskih značilnostih. Slabo zdravstveno stanje ljudi v družbi kot celoti in v posameznih socialnih slojih je odvisno od socialne in ekonomske organiziranosti družbe, zato kazalci zdravstvenega stanja kažejo tudi na družbeno-ekonomsko organiziranost države. Politika Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (World Health Organization - WHO) izhaja iz spoznanja, da je svet eden in nedeljiv ter da so velike razlike v zdravstvenem stanju med državami in znotraj njih glavna ovira napredka. Iz razpoložljivih podatkov SZO so jasno vidne velike razlike v kazalcih zdravstvenega stanja med zahodnimi in vzhodnimi evropskimi državami. Najbolj očitne so razlike v umrljivosti dojenčkov (od 3 do 43 na 1000 živorojenih) in v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu (od 79 do 64 let). V Sloveniji je leta 1998 živelo pod mejo revščine (merjeno z OECD-jevo prirejeno ekvivalenčno lestvico) (OECD-Organimtion for Economic Co-Operation Development) 11,3 % oseb. Ta delež uvršča Slovenijo med države evropske dvanajsterice z najnižjo stopnjo revščine, kar je lahko zavajajoče, ker ne uporabljamo enotne metodologije.

Družbeno-ekonomska neenakost zdravja je velik izziv za načrtovanje zdravstvene politike ne le zato, ker je takšna neenakost nepravična, ampak tudi zato, ker bi zmanjšanje zdravstvenih problemov med prikrajšanimi skupinami lahko prispevalo tudi k izboljšanju zdravstvenega stanja celotne populacije. Za zmanjševanje neenakosti do zdravja je treba izdelati nacionalno strategijo boja proti revščini, ozaveščati ljudi ter povečati obseg zdravstvene in socialne dejavnosti. Pogoj za tako ukrepanje je strukturno in etiološko poznavanje neenakosti med posameznimi skupinami populacije v določenem kraju in času. V Sloveniji vzpostavljamo nove baze podatkov in iščemo možnosti povezovanja med njimi. Srečujemo se s težavami v definiranju spremenljivk, v povezovanju podatkov med različnimi bazami podatkov in z napori pri vzpostavljanju informacijskega sistema. Na Inštitutu za socialno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in Uradu R Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Institute of Macroeconomic Analysis and Development) smo začeli z raziskavo, katere namen je ugotavljanje povezav med posameznimi družbeno-ekonomskimi dejavniki (spol, starost, izabrazba, poklic, aktivnost, zakonski status, narodnost, dohodek, itn.) in vzroki smrti po MKB-10 (Mednarodna klasifikacija bolezni - lnternational Classijication of Diseases) za umrle v Sloveniji po posameznih regijah v letih 1992, 1995 in 1998.