The transition of Political Culture to Democracy: Slovenian Case Study

Povzetek

Rezultati opazovanja vseh treh razsežnosti politične kulture kažejo, da v Sloveniji skokovito narašča družbena kompleksnost, posebno še v prehodnem obdobju, kar prispeva k nadaljnemu naraščanju nestabilnosti političnega sistema. Takšna nestabilnost predstavlja objektivno oviro za njegovo konsolidacijo in demokratizacijo, saj bi le na osnovi konsolidacije političnega sistema lahko narasla tudi specifična vloga in pomen subjektivih dejavnikov politične kulture. Iz tega izhaja, da bi samo učinkovito delovanje agentov politične socializacije lahko reduciralo ugotovljeno naraščanje kompleksnosti socialnega sistema do mere njegove obvladljivosti. S tem bi se odprla pot različnim vrstam modernizacije in racionalizacije družbe v celoti.

Samo tedaj, ko bodo v družbenem življenju zavladale moderne oblike družbenega in političnega delovanja, je možno pričakovati razvoj bolj racionalnih načinov mišljenja in delovanja in le na ta način se lahko razvijejo vzorci demokratične, državljanske in participativne politične kulture.

Naraščajoče družbene in politične spremembe, ki so pretežno vzpodbujene "od zgoraj", sicer lahko pospešijo procese značilne za prehodno obdobje in obenem tudi konsolidirajo in reducirajo razpršene učinke vplivnih objektivnih dejavnikov politične kulture. Vendar pa, po drugi strani, prispevajo tudi k temu, da bo proces "demokratične politične socializacije državljanov" veliko počasnejši, kakor bi bil, če bi spremembe nastajale in se koordinirale tudi na nižjih ravneh socialnega sistema.

Izkazalo se je torej, da ima lahko, dolgoročno gledano, isti proces sprememb tudi povsem nasprotujoče učinke, ki se še posebej negativno odražajo na dejavnost subjektivnih in socialnih agentov politične kulture, posebno še na delovanje tistih, ki le implicitno vplivajo na oblikovanje vrednot in norm politične kulture (npr. družin, skupin vrstnikov, otroških vrtcev, množičnih medijev, šol, sindikatov in podjetij).