Meanings of Identity
Ključne besede:
človek, oseba, identiteta, antropologija, filozofijaPovzetek
Gre za razpravo s področja filozofske antropologije. Njen namen je kritičen pregled sodobnih pogledov na teme, ki jih zaznamujejo besede, kot so identiteta, sebstvo, jaz, oseba in podobne. Pojmovanja so razvrščena v razne skupine in podskupine (psihološka, zatem zgodovinska, sociološka, kulturološka, antropološka in sorodna pojmovanja identitete ter filozofski razred). Primerjava tako obsežne pahljače pogledov morda ni ravno pogosta, vendarle pa je potrebna, saj je eden od temeljnih ciljev znanosti ugotavljanje splošnih dejstev . Najpomembnejša dognanja in sklepi, ki so po avtorjevem mnenju pravilni, so naslednji: tema, s katero se je ukvarjal (Heidegger) in se še ukvarja (Taylor) pomemben del filozofske misli o človeku, je pristnost. Ena od velikih zaslug Martina Bubra je, da je pokazal, da uspešna filozofska antropologija ne more biti, že zaradi čisto temeljnih, inherentno filozofskih razlogov, niti individualistična, še manj kolektivistična. Človek in oseba sta v določenem smislu funkcionalistična pojma. Nadalje, ne moremo razumeti oseb ali njihovih enotnosti ločeno od kakšne pripovedi. Človek je žival, ki pripoveduje zgodbe. Antiesencializem gre z roko v roki s pragmatizmom, kar je v določeni meri lahko dobro. Sodobni pragmatisti zavračajo utemeljevanje in upravičevenje morale oz. etike. Moralno stališče ni stvar racionalnosti. To je sprejemljivo do trenutka, ko ta pragmatizem ne postane dogmatična demagogija, ki s svojim govorjenjem o iracionalnosti morale zakriva, prikriva možnosti racionalne eksplikacije in demonstracije (določenih) implikacij ali posledic zadevnega stališča. Tukaj etika postane zelo racionalna zadeva in eo ipso tudi filozofska antropologija.