Towards a dialogical anthropology: For David Graeber

Povzetek

Članek utemeljuje, da celostno branje opusa Davida Graeberja razkriva koherenten in sistematičen intelektualni in politični projekt. Kaže, da je potrebno njegove teorije, javne intervencije, analize ali zgolj ideje razpršene po različnih (pod)disciplinah, formatih in temah—od  nedržavnih prostorov, anarhistične antropologije, demokracije, vzajemne pomoči, dolga, birokracije, drekastih služb, kraljev, do drugačnih interpretacij zgodovine in razvoja znanosti—razumeti kot premišljen in sistematičen poskus preoblikovanja in repozicioniranja vloge znanosti v iskanju radikalno drugačnega političnega in gospodarskega modela. V članku se osredotočamo na dialog kot središče Graeberjevega akademskega dela in politike. Za Graeberja je bil dialog vedno primarna antropološka metoda, ne le v smislu terenskega dela, ampak tudi v kontekstu kolektivnega ali dialoškega nastanka idej. Hkrati je dialog jedro njegove politike kot kolektivnega poskusa uskladitve nepremerljivih perspektiv v praktični situaciji delovanja. Na koncu raziskujemo Graeberjevo idejo o skrbi in svobodi kot novi politični in gospodarski paradigmi. Naslovimo Graeberjevo preprosto, a neskončno zapleteno vprašanje: zakaj ne bi namesto ideje proizvodnje in potrošnje kot osnovo za novo politično ekonomijo raje uporabili idejo skrbi in svobode, saj bi gospodarstvo navsezadnje moralo biti le način, kako skrbimo drug za drugega?