Hating immigration and loving immigrants: Nationalism, electoral politics, and the post-industrial white working-class in Britain

Povzetek

V zadnjih letih smo med postindustrijskim belim delavskim razredom v Veliki Britaniji priča pojavu neonacionalističnih občutkov, povezanih zlasti z nadzorom priseljevanja. Ta
trend pa se je vidno zmanjšal leta 2017, saj je nepričakovano veliko število postindustrijskega belega delavskega razreda glasovalo proti političnim strankam z implicitno neonacionalističnimi agendami. Na podlagi etnografskih raziskav, izvedenih v postindustrijski severovzhodni Angliji, pojasnjujem ta nepričakovan zasuk dogodkov, ki je deloma posledica reakcije proti implicitni ksenofobiji v agendah neonacionalističnih političnih organizacij. Utemeljujem, da je ta zasuk povezan s splošno razširjenimi zaznavami priseljencev, ki
vključujejo lokalno valorizirane oblike družbenosti in osebnosti, tesno povezane delom in še posebej industrijskim delom. Hkrati pa zagovarjam idejo, da se isti člani postindustrijskega belega delavskega razreda pogosto upirajo priseljevanju, ker ta omogoča dostop do mednarodne delovne sile, ki odpravlja potrebo po razvoju lokalnega človeškega kapitala in s tem možnost dostopa mnogih “lastnih” ljudi do sredstev, s katerimi lahko razvijejo te iste valorizirane vrste družbenosti in osebnosti. Na ta način postindustrijski beli delavski razred pogosto nasprotuje priseljevanju, medtem ko je naklonjen priseljencem.