The multivocality of space and the creation of heritages: New shrines in an old city

Povzetek

Vsebina članka raziskuje razvoj velikega religioznega kompleksa Łagiewniki, ki je bil med leti 1999 in 2013 zgrajen na obrobju mesta Krakov na južnem Poljskem. Analizira izkušnje in doživljanja obiskovalcev enega od večjih religioznih kompleksov na južnem Poljskem, ti.i. Łagiewniki, ki obsega kapelo Svete Milosti, veliko baziliko (2002) in bližnjo kapelo Sv. Janeza Pavla II (2011-2013). Predstavljeno etnografsko gradivo se osredinja na izkušnje in doživljanja obiskovalcev tega “svetega prostora”, med katerimi prevladujejo Poljaki in katoliki. Njihova pripovedovanja, emocije, izkušnje in gibanja med posameznimi
religioznimi objekti razkrivajo multivokalnost pomena prostora, ki ni zgolj živet, ustvarjen in odvisen od konteksta, temveč je tudi neskladen in včasih celo sporen. Namreč številni Poljaki enačijo Łagiewniki religiozni kompleks, ki se nahaja na obrobju zgodovinskega in religioznega mesta Krakov, z nacionalno kulturno in religiozno dediščino. Prav to pa v religiozni pokrajini Łagiewniki sproža zapletene procese “ustvajanja kulturne dediščine”. Le ti, na eni strani odstirajo osebne narative in izkušnje obiskovalcev, ki ustvarjajo t.i. živeti prostor, ki je emocionalen in utelešen. Na drugi strani pa se skozi nacionalne in religiozne diskurze vzpostavlja kulturna Krajina dediščine in dediščinske politike. Pomen prostora se torej razteza med “lokalnim” in “globalnim”, “centralnim” in “perifernim”, “modernim” in “starim”. Prav to pa potrjuje procesualno naravo prostora kot tudi njegovo časovno dimenzijo.