Unsettling narrative(s): Film making as an anthropological lens on an artist-led project exploring LGBT+ recovery from substance use
Ključne besede:
LGBT okrevanje, proces, snemanje filmov, pripoved, umetnostPovzetek
Članek obravnava film My Recoverist Family, v katerem je imel vsak izmed avtorjev imel drugačno vlogo: antropološki filmski ustvarjalec (Amanda), komisar projekta in udeleženec v njem (Mark) ter član občinstva in kritik (Ali). Film prikazuje skupino LGBT + oseb, ki uporabljajo umetnost za raziskovanje okrevanja po uporabi opojnih substanc glede na njihove biografije in širša družbena vprašanja. Prispevek preiskuje interakcijo vizualnih in uprizoritvenih umetnosti ter pripovedovanja zgodb v dotiku, artikuliranju in predstavljanju glavnega fokusa filma − krivic, katerim so izpostavljeni LGBT + ljudje. Z uporabo ideje o vznemirjanju pripovedi analiziramo, kako ustvarjalci filma dajejo prednost raziskovanju pred razlago in trenutnemu razumevanju pred narativno skladnostjo, razlago in razpletom pripovedi. Da bi postopek pisanja uskladili z metodologijo snemanja filma (pod vplivom razumevanja kreativnosti dela antropologa Tima Ingolda), smo uporabili metodološko orodje, k razvoju katerega je prispeval Ali, imenovano scenska kompozicija. Trdimo, da je pomen prispevka vsebinski in metodološki: umetniško presnovljene pripovedi omogočajo zapletenost "zgodb, ki jih poslušamo", to pa začne rušiti binarnosti, okoli katerih sta zgrajena večina sedanjih politik in praks zdravljenja odvisnosti.