Resisting emergency shelters and humanitarianism: Asylum seekers’ struggles for fair accommodation in Berlin

Povzetek

Članek analizira, kako so lokalni “anti-Lager” aktivisti in prosilci za azil med “dolgim ​​poletnim migracijskim poletjem” 2015/2016 izpodbijali humanitarni pristop do nastanitve beguncev v Berlinu v Nemčiji, ki ga financira država. V skladu z nemško “liberalno-ustavno politično kulturo” glede političnega azila po drugi svetovni vojni, je berlinska vlada kot humanitarno gesto opredelila uporabo neprimernih stavb, kakršne so športne dvorane, za potrebe zasilnih zavetišč za prosilce za azil. Lokalni aktivisti so v skladu s “politično kulturo socialne pravičnosti alter-globalizacije”, nasprotovali temu pristopu, saj se jim je zdel pokroviteljski in marginalizirajoč. Odločili so se, da bodo neposredno sodelovali s prosilci za azil, nameščenimi v nujnih zavetiščih in se z njimi vključili v dolgoročni politični boj za pravična bivališča in državljanske pravice. Medtem ko so prosilci za azil protestirali tudi proti zavetiščem, so se v glavnem ukvarjali s priložnostnimi oblikami “pragmatične politike upora”, da bi se spopadli z njihovo vsakdanjo realnostjo in zahtevali boljše nastanitve in enake pravice. Kljub razlikam v politični kulturi lokalnih aktivistov in prosilcev za azil pa so organizirali skupinske proteste proti zavetiščem, saj so se strinjali, da humanitarnost, kakršno sponzorira država, ne upošteva materialne in civilne enakosti prosilcev za azil.