Remembering the Partisans and Yugoslav socialism: Memories and counter-memories
Ključne besede:
politika spomina, slovenska spominska krajina, Jugoslavija, druga svetovna vojna, režim spomina-resnicePovzetek
Namen tega članka je proučiti politiko spomina in transformacije spominov na drugo svetovno vojno in socialistično Jugoslavijo v današnji Sloveniji. Osredotočam se na spomine, ki prihajajo od spodaj navzgor in ki vdirajo v slovenski javni prostor, in tako proučujem 174 poglobljenih intervjujev z informanti srednje in starejše generacije. Slovenska nacija je v tem oziru razcepljena, pozitivni spomini na jugoslovansko socialistično dobro počutje in prosperiteto in na herojski partizanski boj močno trčijo z negativnimi proti-spomini na komunistično represijo in na partizanske medvojne in povojne poboje domobrancev. Vsiljeno pozabljanje druge svetovne vojne, Partizanov in Jugoslavije, ki ga promovira tudi politično institucionalizirana politika spomina od zgoraj navzdol, pa je kreirano tudi v popularnih spominih informantov, ki prihajajo od spodaj navzgor. Takšna politika spomina spodbuja in razširja antitotalitarne in antikomunistične diskurze, kreira komunizem kot Drugega in proizvaja slovenski nacionalizem. Nadalje, zabriše paradigmo osvoboditelj-agresor, ko kar naenkrat postane nejasno, kdo je bil osvoboditelj in kdo agresor v drugi svetovni vojni, in popolnoma izenači Hitlerjev nacizem s komunizmom.