Anthropological approach to political culture: The case of Slovenia

Povzetek

Dosedanje raziskovanje politične kulture v Sloveniji je pokazalo, da prevladujejo tradicionalni vzorci političnega delovanja in so zaradi tega norme politične kulture še vedno in pretežno objektivno determinirane. Nadaljnje ohranjanje takšnega tradicionalnega načina družbenega in političnega delovanja in komuniciranja, ki močno vpliva na način družbenega in političnega odločanja, lahko tudi v prihodnosti odločilno vpliva na niz najpomembnejših političnih odločitev, ki jih bo potrebno sprejeti na nacionalni ravni. Rezultati opazovanja vseh treh razsežnosti politične kulture kažejo, da v Sloveniji skokovito narašča družbena kompleksnost, posebno še v prehodnem obdobju, kar prispeva k nadaljnjemu naraščanju nestabilnosti političnega sistema. Takšna nestabilnost predstavlja objektivno oviro za njegovo konsolidacijo in demokratizacijo, saj bi le na osnovi konsolidacije političnega sistema lahko narasla tudi specifična vloga in pomen subjektivnih dejavnikov politične kulture. Nekatere značilne poteze racionalizacije in modernizacije političnega sistema, ki sem jih razkril v analizi, bi se lahko razvile še bolj, če jih pri tem ne bi ovirali prevladujoči kompetitivni vzorec razreševanja konfliktov, naraščajoča vloga družbenega in političnega nasilja, antagonistično razmerje med interesi kapitala in interesi dela, zelo nizka legitimnost demokracije ter neizkušeno in ne preveč aktivno volilno telo. Bolj natančno rečeno, ne razpolagamo z nobenimi indici, ki bi kazali na to, da obstaja v Sloveniji neodvisna in avtonomna politična javnost.